Kdo je Milan Nedeljković, ki je novi šef nemškega avtomobilista BMW

Ko je pred dnevi, natančneje 14. maja, Oliver Zipse po 35 letih zapustil vrh BMW, je vodenje bavarskega avtomobilskega velikana prevzel človek, ki po eni strani pooseblja vse, kar BMW tradicionalno ceni pri svojih voditeljih, po drugi pa pomeni pomemben simbolni prelom. Milan Nedeljković, rojen v Srbiji, je postal prvi človek na čelu BMW, ki ni rojen v Nemčiji.

Njegovo imenovanje ni bilo presenečenje. V Münchnu so ga že dolgo videli kot enega ključnih arhitektov prihodnosti podjetja – predvsem projekta Neue Klasse, največje tehnološke in proizvodne preobrazbe v zgodovini BMW. Financial Times ga je ob imenovanju označil za enega “glavnih arhitektov” nove strategije tega avtomobilskega proizvajalca, povezane z elektrifikacijo in digitalizacijo vozil.

A hkrati njegova življenjska zgodba precej odstopa od klasične podobe nemškega industrijskega menedžerja.

Po rojstvu so se preselili v Nemčijo

Nedeljković se je rodil marca 1969 v Kruševcu v takratni Jugoslaviji. V Nemčijo se je z družino preselil že kot otrok v začetku sedemdesetih let. Nemški poslovni portal Capital je posebej izpostavil, da ima poleg nemškega tudi srbsko državljanstvo in da se prav po tem biografsko razlikuje od vseh svojih predhodnikov na vrhu BMW.

O svojem zasebnem življenju govori malo, toda sodelavci pravijo, da še danes ohranja stik z regijo, iz katere prihaja. Opisujejo ga kot discipliniranega, natančnega in zelo operativnega vodjo.

Študiral na ameriškem MIT

Po izobrazbi je strojni inženir. Študiral je v Aachnu in pozneje tudi na ameriškem MIT, enem najbolj prestižnih tehnoloških inštitutov na svetu, doktoriral pa je na Tehniški univerzi v Münchnu. Že zgodaj je veljal za človeka, ki razume tako proizvodnjo kot tehnologijo in logistiko. To je pri BMW pomembna kombinacija.

Bavarski proizvajalec že tradicionalno najraje izbira direktorje, ki so zrasli znotraj sistema in podrobno poznajo proizvodni proces. Tudi Nedeljković je tipičen “BMW človek”. V podjetje je prišel leta 1993 kot pripravnik in v njem ostal več kot tri desetletja. Njegova kariera je skoraj šolski primer postopnega vzpona skozi različne ravni korporacije. Med letoma 1994 in 1999 je delal na razvoju naprednih tehnologij, nato pa vodilne funkcije opravljal v tovarnah v Münchnu in Regensburgu. Pomemben prelom v njegovi karieri je prišel leta 2006, ko je postal vodja lakirnice Mini v Oxfordu.

Pomembna vloga pri prvem projektu električne tranzicije

Še pomembnejša je bila njegova vloga v Leipzigu. Tam je leta 2010 prevzel vodenje sestavljanja vozil, pozneje pa tudi krmilo celotne tovarne, kjer so proizvajali prvi resni električni avtomobil bavarske znamke BMW i3. Prav projekt i3 danes mnogi vidijo kot začetek BMW električne tranzicije. Čeprav model komercialno nikoli ni postal velika uspešnica, je podjetju omogočil razvoj tehnologij, znanja in proizvodnih procesov, ki jih BMW uporablja še danes.

Pozneje je vodil münchensko tovarno, nato pa postal odgovoren za kakovost v globalni proizvodni mreži BMW. Od oktobra 2019 je član uprave, pristojen za proizvodnjo. To pomeni nadzor nad 31 tovarnami po svetu in izdelavo vozil znamk BMW, Mini ter Rolls-Royce.

Ključen človek za prehod BMW na elektriko

Njegova glavna naloga zadnjih let je bila priprava podjetja na obdobje elektrifikacije. Prav Nedeljković je med ključnimi ljudmi, ki stojijo za platformo Neue Klasse – novo generacijo programsko in električno zasnovanih vozil, s katero želi BMW odgovoriti na pritisk Tesle in vse močnejše kitajske konkurence.

Analitik Stephen Reitman iz Bernsteina je za Financial Times Neue Klasse označil za “največji preskok, ki ga je BMW kadarkoli naredil”, Nedeljkovića pa za enega ključnih ljudi tega projekta.

BMW je pod vodstvom Oliverja Zipseja v električni tranziciji ubral precej drugačno pot kot številni konkurenti. Medtem ko so nekateri proizvajalci agresivno stavili izključno na električne avtomobile, je BMW vztrajal pri tako imenovanem večenergijskem pristopu. To pomeni, da je podjetje vzporedno razvijalo električne modele, hibride in klasične motorje z notranjim zgorevanjem. Strategija se je za zdaj izkazala za precej uspešno. Financial Times poudarja, da BMW danes prodaja več električnih avtomobilov kot Mercedes-Benz ali Volkswagen, hkrati pa se je izognil dragim prilagoditvam proizvodnje.

Discipliniran, natančen in osredotočen na rezultate

Nedeljković velja za človeka, ki takšno filozofijo razume predvsem skozi prizmo proizvodnje. Ne nastopa kot medijski zvezdnik ali karizmatični govorec, temveč kot operativni strateg. Sodelavci pravijo, da je izjemno osredotočenega na rezultate.

“Dober avtomobil ni rezultat ene ideje, ampak tisočev usklajenih korakov,” naj bi pogosto poudarjal v podjetju.

Njegov slog vodenja naj bi bil precej neposreden. Nekoč naj bi se nenapovedano pojavil v eni izmed evropskih tovarn in namesto formalnega sestanka več ur preživel na proizvodni liniji med delavci. Ko mu je eden izmed tehnikov omenil ponavljajočo se težavo v procesu, je že naslednji dan zahteval konkretne spremembe.

Stvari zna spraviti v pogon

Takšne poteze so mu prinesle precejšnje spoštovanje med zaposlenimi. Predsednik sveta delavcev Martin Kimmich je ob njegovem imenovanju dejal, da Nedeljković “uživa veliko zaupanje med delavci”.

Podobno ga vidi tudi predsednik nadzornega sveta Nicolas Peter, ki je izpostavil njegovo “strateško vizijo, sposobnost učinkovitega vodenja in podjetniško razmišljanje”. Dodal je, da zna zelo osredotočeno upravljati tako finančne kot okoljske vire. Te njegove lastnosti je izpostavil tudi Financial Times, medtem ko je Capital zapisal, da Nedeljković “razume BMW, njegovo kulturo in izdelke – tudi tehnično”.

Prav sposobnost povezovanja tehnološkega znanja, proizvodne učinkovitosti in dolgoročnega razmišljanja je verjetno glavni razlog, da je BMW izbral prav njega. Obdobje, ki prihaja, bo za avtomobilsko industrijo eno najzahtevnejših doslej. Elektrifikacija, digitalizacija, kitajska konkurenca, trgovinske napetosti in politični pritiski glede podnebnih ciljev bodo od vodstva zahtevali predvsem operativno učinkovitost.

Če je Oliver Zipse veljal za mirnega stratega in diplomata, Nedeljkovića mnogi opisujejo kot človeka izvedbe. Operativca, ki zna stvari spraviti v pogon.

In prav to je morda razlog, da bo Srb iz Kruševca v prihodnjih letih sedel na enem najvplivnejših stolov evropske industrije.